ANGUINA GRAMINIS  (Hardy, 1850) Filipjev, 1936

MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Samičje telo je spiralno zavito in precej debelo. Glava je sploščena, rahlo privzdignjena in z majhno zajedo ločena od ostalega dela telesa. Pokožnica je nežno obročasta. Lateralnih polj niso opazili. Sprednji del požiralnika in istmus sta bolj ali manj zožena v stičišču z osrednjim (medialnim) in bazalnim bulbusom. Bazalni bulbus je hruškasto oblikovan. Izločevalna pora je v ravni s sprednjim delom bazalnega bulbusa. Jajčniki so enkrat ali dvakrat prepognjeni. Postvulvalna maternična veja se razteza do polovice razdalje med vulvo in analno odprtino, končuje pa se z nekakšno grčasto razširitvijo. Rep je stožčast in se krožno končuje, na koncu pa je lahko navzoč tudi nekakšen majhen izrastek.

Samci so vitkejši od samic. Po relaksaciji so lahko ventralno in dorzalno zaviti. Testisi so enkrat prepognjeni do svoje polovice. Spikule so upognjene. Gubernakulum je preprost. Bursa ne sega do konca repa.

RAZVOJNI KROG

Znotraj napadenega rastlinskega (listnega) tkiva, mezofila, se oblikujejo nekakšne votlinice, znotraj katerih ogorčice dozorevajo, se plodijo in izlegajo jajčeca. Infektivne so drugostopenjske ličinke.

POMEN

Gostiteljske rastline vrste Anguina graminis so: Festuca ovina L. in še nekatere vrste tega rodu (F. rubra L., F. dumetorum Hack. Et al.). Obravnavana ogorčica spodbuja oblikovanje manjših listnih šišk, ki so dolge 1-4 mm in široke 0,5-2 mm. Mlajše šiške so rumeno zelene, starejše pa temno vijoličaste.

GEOGRAFSKA RAZŠIRJENOST

Anguina graminis: Evropa, vključno z evropskim delom bivše SZ

Besedilo: Gregor Urek, Kmetijski Inštitut Slovenije